30. 5. 11

ČAROBNOST JUTRA


Sledi noči izginjajo v zori
novega dne,
ko krogla, ta neutrudljivi otrok,
prebija oblake senc,
utirajoč se
na obzorje neba.
In ti spiš.
Prepletene s toplino 
brezkončnega zavetja
v osrčju varnosti,
se misli izgubljajo 
v neminljivosti sreče,
odtujene strahu,
v večni lesket tisočerih zvezd,
skrivnostnega zvoka tišine.

Spiš.
Tvoj smehljaj izžareva zmagoslavje,
občutek velikonočnega jutra,
izhod iz labirinta ujetosti
v svet popolne svobode,
neprecenljive moči
za nov korak na poti.

Roka se dotakne tvojih lic,
ustnice strmijo po ognjenem poljubu
izvirajoč iz globin moje duše,
ko vdihavam tvoj blagodejni mir,
porojen v srčiki zasajenega sveta.
Napajam se ob tvojem smehljaju.
Pripoveduje mi o čarobnosti
jutranjega prebujanja,
ki polni vse pore mojega bivanja
in želim si
trenutek trajanja,
večno, večno, večno.
Vem, spet se rojeva pesem zaljubljenosti,
ko veš in čutiš,
da imaš nekoga rad.

Ni komentarjev: