4. 2. 12

TJA ME ODPELJI


Tja, kjer veter kljubuje
razburkani reki,
tja, kjer noč
zamenjuje dan,
tja, kjer žito zori
in zemlja diha
prostranost neba ...
Še dalj od tega
me odpelji, ljubezen!

Tja, kjer brzice in slapovi

pojejo čerem,
tja, kjer mavrica neba
ustvarja sliko
in vdira čas
v samotne veje ...
Še dalj od tega
me odpelji, ljubezen!

Tja, kjer so gore

s tisoči želja,
tja, kjer se upanja napaja
in zvok tišine
spreminja pesem
v čarovnijo in ljubezen,
ki postaja del srca ...
Tja in še dalj od tega
me odpelji, ljubezen!


Ni komentarjev: