SMISEL SOŽITJA

V objemu ljubezni
vstopam
pred tvoja vrata.
Srce drhti.
Razbohotilo se je veselje,
neustavljivi tok hrepenenja
po bogastvu duše,
ki mi ga daješ.

Čisto potihoma vstopam
v skrito jedro vsega življenja,
skozi vso bivanje,
ki naju povezuje
v vezenino prijateljstva,
v prepletanju biserov
zaupanja in skrbi,
ki žlahtijo trenutke
ob bolečini in veselju.

Srce je prepolno križpotij,
navidezne samote,
vprašanj in ran.
A bo tebi je vsak križ,
prikovan na moj korak,
obdan s sijajem upanja.
Ob tebi vsa bolečina
izgublja grenkobnost
in doživetost na mojih poteh
se ponovno dotakne 
mojega sveta.

V tvojem objemu
iz trnja
požene nov cvet.