Letel
bi …
Letel
po poteh življenja,
s
poljubi sonca in skrivnostnih senc,
kjer
ni strahu, ne bolečine.
Letel
bi v neskončnosti tišine,
v
prostor brez mej,
v
mehki polmrak umikajoče se teme
z
dotikom vetra na licu,
s
svobodo v prsih
in
srečo v duši ...
Letel bi
...
Letel
nad šumenjem vseh gozdov,
kot
jastreb,
ki se
ne boji sovražnika.
Letel
in bil eno s stvarnostjo.
Zato
zaradi česar smo ustvarjeni,
zaradi
česar sploh smo.
Letel
bi v sladki slutnji
prek
akordov rastočih se valov
v
ljubezni, z ljubeznijo
in se
prerodil pevajoč kot ptica,
na
krilih večnega objema.
Letel
bi … s teboj !
Ni komentarjev:
Objavite komentar