2. 4. 16

LETEL BI


Letel bi …
Letel po poteh življenja,
s poljubi sonca in skrivnostnih senc,
kjer ni strahu, ne bolečine.
Letel bi v neskončnosti tišine,
v prostor brez mej,
v mehki polmrak umikajoče se teme
z dotikom vetra na licu,
s svobodo v prsih
in srečo v duši ...

Letel bi ...
Letel nad šumenjem vseh gozdov,
kot jastreb,
ki se ne boji sovražnika.
Letel in bil eno s stvarnostjo.
Zato zaradi česar smo ustvarjeni,
zaradi česar sploh smo.
Letel bi v sladki slutnji
prek akordov rastočih se valov
v ljubezni, z ljubeznijo
in se prerodil pevajoč kot ptica,
na krilih večnega objema.

Letel bi … s teboj !

Ni komentarjev: