23. 9. 16

UJEMI SVOJE SANJE



Tam kjer nebo
poljublja morje
in prosojnost belih tančic
ovija svetlobo
zahajajočega sonca,
tam kjer pogled
seže onkraj
uročene samote
in zaslepljenega brezupa,
tam kjer se jutro
prebuja v rosi,
napolnjeno z nektarjem
sočne pregrehe,
tam pod nežno milino
mavričnega objema,
ujemi svoje sanje.

Za trenutek,
za en sam dih,
da se pesem izlije v dušo
in kot prerojen zasije
tvoj smehljaj
v sapici vetra,
da ljubezen postane molitev
in molitev ljubezen
v svetli oazi dvojine,
v šepetu dveh src,
lebdečih,
v prikritem koščku nebes.

Ni komentarjev: