19. 5. 17

S POLJUBI SAMOTE

Pišem
v padajoč somrak
odhajajočega dneva.
Pišem pesem,
molče,
s solzo na licu, 
grenkobo v srcu
z vetrom, 
ki nocoj edini ve
za sled spominov
in praznino,
ki jo puščaš za seboj.

Pišem,
da blažim bolečino
v katero padam
prekrit z melanholijo
drobne preteklosti,
ko je bil tvoj smehljaj
kakor rosa
na jutranji travi,
tvoja dlan 
kot svetloba
na jezerski gladini
in poljub,
pomežik meseca v noči.

Pišem
s poželenjem po dotiku,
z gorečnostjo po strasteh,
hrepenenjem po nedosegljivem,
a le refren molka
vrača opojni vonj pelina.

Pišem 
in te čakam.


Ni komentarjev: