2. 3. 18

NEBO BREZ MEJ


Bodi moje sanje,
da pogasiš gorečo žejo,
razočaranje in bol.
Bodi strast,
ki poteši dušo
moje biti,
ogenj, ki ogreje
ne ruši,
hladna senca
v katero se potopim
zaživim
in nebo brez mej,
da samoti ubežim.

Bodi in vstopi v moj svet,
odet mavričnih barv,
da objem ne bo praznina,
da korak 
ne bo le odmev
na zaprašenih poteh
in sivina
v orošenih očeh.

Bodi moje jadro,
da ga razpreš
na nevihtnem morju
sivem obzorju
in me pripelješ v pristan,
kjer ne bom sam.

Bodi moje življenje,
da nad nama ne bo nikogar,
razen zarje
novega sveta,
tih šepet neba.

Ni komentarjev: