V OROŠENIH OČEH

Ustvarjen si.
Bivaš skozi sanje
moje tišine,
dlani in rdečih lic.
Poslan, da da ljubiš
s poljubom ognja in vode,
v preprostem dotiku svobode
objemajoč jasnino,
skritih čutenj.

Použit v sen otroka
v katerem je nemir
našel svojo pravljico
pozabljene ljubezni
in v njej sebe,
klešeš svoj večni obraz.

Trgam sanje,
da najdem
razgrnjen svoj lastni jaz
zaljubljenega poeta,
ujetega v naročju pesmi,
ki zmaguje in osrečuje
v tišini neba.