Kličem Te,
kot nikogaršnji pisk
preko
planjave,
skrit v
nočnem pajčolanu.
Kličem Te,
kot nemirno nebo,
kot nemirno nebo,
po katerem se
podijo
samotni, nepotešeni
obrazi temnih oblakov.
samotni, nepotešeni
obrazi temnih oblakov.
Kličem Te,
kot kaplje dežja,
kot kaplje dežja,
da zapleševa
tango
nežnih
poljubov.
Kličem in si Te želim,
kot žarek
prebujajočega
se
pomladnega
sonca,
kot večerno
zarjo
mavrične
svetlobe
da v skeleči
misli,
ki lomi srce,
najdem
Tvoj smisel
upanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar