20. 10. 15

KLIC TIŠINE


Kličem Te, 
kot nikogaršnji pisk
preko planjave,
skrit v nočnem pajčolanu. 

Kličem Te,
kot nemirno nebo,
po katerem se podijo
samotni, nepotešeni
obrazi temnih oblakov.
Kličem Te,
kot kaplje dežja,
da zapleševa tango
nežnih poljubov.

Kličem in si Te želim,
kot žarek
prebujajočega se
pomladnega sonca, 
kot večerno zarjo
mavrične svetlobe
da v skeleči misli,
ki lomi srce,
najdem


Tvoj smisel upanja.

Ni komentarjev: