Nocoj
izgubljen tavam
z orošenimi očmi
in iščem -
sanje.
Iščem nasmeh
na licih,
ki vsaj za trenutek
utiša
kričeč odmev
nebogljenega telesa.
Tavam
s težkimi koraki
duše, nad vse globljimi brezni
osamelih poti,
skozi čas,
ki beži.
Tavam
s sencami spomina
na strnišču silhuet,
skozi šepet
neke davne,
davne preteklosti.
V odsevu solza
razprt k razpelu
bolečine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar